[Em]Ti si pela v zboru pr' svet' m[G Em]aš',
jest sem trgov strune[Am] pr' Gr[C]egorju v gar[Em]až.
[Em]Ti gledala si MTV zasp[G Em]an,
jest nabijov rokenr[Am C]ol, sem cev d[Em]an.

[C]Če pa si v ob[G]up zapadla,[Hm]jest kitaro s[C]em vzel,
[D]se bolj za[C]d'ru kot zap[D]ev:

[D]Z musko v s[A]ebi greva sk[Em]upej n'prej.
[D]Trudim se p[A]unca, [G]dej se n'sm[F]ej.
[C]Živeti življ[G]ene, r[Dm]es je lepo,
[F]uživajva [G]dneve, dokl[C]er jih l[G]ahk[C]o.

Imela si sobo,tko kot more soba bit',
p'ršli smo k tebi,nered nardit'.

Ti pa žalost si gostilazato kitaro sem vzel,
se bolj zad'ru kot zapev:

Najrajš užg[Em]al bi me kot dec vs[D]ak,
b[Am]olš to, kot pa zaj[C]okat.
Ne sme se v[Em]id't mehko src[D]e,
kar je v okl[Am]epu, se vid't ne sm[C]e.

Sva šla doldol do Kokre.
Dol do Kokre sva šla oba
Liter v torbi pa še enga zame,
solze ostanejo zate.

[C]Ta ljub[G]ezen,tako č[C]ista, tega ne pust[G]i.

A naj ostane od tega sam' zimska zgodba,prezgodnji roži jo govori umirajoči snežak.
Al od strahu bo pič'la čebela,
pa čeprav pri tem sama umre.

Pejta dol do Kokrev jasni noči ni laži.
Ne zjutraj na belem papirju,
v temi se vidi modra kri.

[ E ]Teran se je postavu in t'k[A]ole izjavu,
kar m[E]uske se tiče: [ A ]
" Bod p[G]am't'n, Užovc, ne zap[C]ušej ti Krana,
za Č[G]iwa, za Kuvača, ost[C]aja Lublana,
za žup[F]ana v Cerkl[D ]ahpa ni bol'šga od Ter[C]ana !".

[ E ]Terana za župana !!! [ A ]
[ C^#m ]Manj govorimo, več jejmo, pa pijmo [ H D H ]!!!

Jest ne podpiram športne dvorane,
za ta dnar dejmo športnikom vina pa hrane.
Ne pustavlejmo znakov, pustmo šikane,
če Užovc p'rpizdi, kasira sam Brane.

Terana za župana !!!
Manj govorimo, več jejmo, pa pijmo !!!

V četrt'k je pravih descov večer,
v petek nej grejo babe same na pir,
v soboto se žreba najlepši par,
( Grega bo Mojco, Krištof bo Ireno,
Mojca bo Pirca, Žlebir pa Aleno)
zapoved je tale:"Nej dol se udar !!!"

Kako ti rat[A Amaj7]a,
[A7]da v mojo rumeno pšenico,
[D]posadiš seme svojega plev[Dm]ela?

Kako ti rata,
da igraš se s svojo lopatkov mojem belem peskovniku?

Kako ti rata
v mojem neprodušnem zverinjaku
zbuditi ravno najbolj pohotno žival?

Kako ti rata?

Kako ti rata,
da skačeš v reko moje bolečine,
pa se niti do kolen ne zmočiš?

Kako ti rata,
da spiješ moj liter žalosti,
jaz pa sem pijan?

Kako ti rata,
da me celega umiješ moje zoprnije,
brez ruma in brez piva?

[D]Lahko mi rečeš, da s[A]em neumen,
[Hm]lahko mi rečeš, da s[G]em zabit,
[D]a na ta vpr[A]ašanja, punca,
j[Hm]est ne znam odg[A]ovorit.

[G]Vem le, d[A]a čuvaji m[D]ojega src[G]a
so odšli v gost[A]ilno.
M[G]ogoče r[A]um, mogoče dv[D]a.

[A]Najprej p'ršla si v nebesa, [G D A]
potem p'kov postala so,[G D A]
kam bi šla, še nisi ved'la[G D A],
niti ved'la[G]nis' [D]ved'la nis' kako.[A]

Bil s'm peku in nebesa,
v katerih si bila,
bil s'm pot, ki krivo vodi
in ti po njej si šla.

[C]Vem in [G^#]veš, [G]da[D^#]si grešil[B]a,
[C]a to pot[G^#]em sv[G]a p[D^#]ozabil[B]a,
[C]dolg' in d[G^#]obr' [G]sva[D^#]se ljubil[B]a,
[C]a ta je str[G^#]ast[F]kmal' pot[B]em minila.

[A]Pij[G]in[ D]pozabi,[A] zdej ko si sama.

Včasih te še srečam kje
in t'kr't se uba ustau'va.
Navadno vprašaš ne: Zakaj pa ne,
bi blo dobr' še 'nkrat znova vse začet'?

Zvečer sem klical P[E]irca
mu povedal svoj stal[Am]iše,
usedla sva se v a[E]vto
in zapustila naš dvor[Am]iše.

Do Sončka sva "še k[E]ar" pršla,
bil je temen, nov in p[Am]ust,
lokal ves prazen[E]in usran,
[C]iz ročk odšla sv[E]a veselih [Am]ust.

[C]Kmal potem sva ost[E]ala sama,
prjatu Pirc in j[Am]est,
[C]pogovor steku, je m[E]ed nama
o puncah z glavami na m[Am]est.

[G]Ne, ni blo krivo sl[C]abo vino[E]
in dnar, ki letu je iz den[Am]arnic
[G]za"...koga lju[F]bi bolj,
[E]kot člov[D]eka brez trep[Am]alnic?".

[C]Janč oštir naš res je brez src[G]a,
lej v[F]ina več ne d[C]a.
[C]Janč ti svina, dej n'm vina!!

[F]Čas, kar nismo več sošolc[G C]i,
je obratno sorazmeren z m[F]islimi nanj,
[F]tud' naša je nos[G]ilnost piva taka.
[C]No, tu pa t[F]am se še zb[G]eremo u Kran.

[C]Krasna noč za gajbo pira.

Tokrat smo sedel u lukni,
kao kranjski techno raj,
zgleda, tu smo se le mi postaral,
a uč lohk vržeš in bil je maj.

Krasna noč za igrat ljubezen.

Vid't so ble naših let, ma,
dober trio za naš kvartet.
Rabutale so češne z nas,
mi pa skire smo brusil in le čakal na čas.

Krasna noč za v kurbarijo.

Zjutraj ni bla več tko dobra vila,
ko me z vročim čajem je zbudila.
"A ni bla krasna noč?", me vpraša,
ja, krasna noč bi bla za pedofila.

Krasna noč za pedofila.

[C^#]Me je ona na[F^#]plahtala,
[G^#]a sem se s[C^#]am?
[F^#]Dobra m[G^#]aska, to pa prizn[Bm]am.[F^# G^# C^#]

[E]Upam, da s'm zate le prist[G^#m]an,
kjer se ne boš zasidral[C^#m]a,
ker mnogi čakali, so zam[A]an,
če spraš[H]uj'š se zakv[E]a.

Nisi še zamudila vlaka,
kam te lahko odpelje dob'r veš,
Na koncu proge našla boš junaka,
verjem' mi - ne bo ti žov, če greš.

Tvoj bel sneg se greje in topi
na moji vroči, sivi strehi,
bolje je zate, da ne veš,
kako sladki so v resnici sladki grehi.

V glavi bi ti posadili park,
v prvem naskoku osvojili tvoje srce,
prej al' slej bi jih uživala preveč,
to pa ni dob'r za zube.

Ne ostajej tl[H E]e,sej, veš, k[A]aš'n je moj sv[H E]et,
n'vadla se boš na vs[H E]erazvade sl[A]adke za umr[H E]et.

[A]Zdej ljubim zel[G]eno naravo,
za razl[F^#]iko od t'kr't, ko sem rj[F]avo.
[A]Zdej oblečem r[G]ozno pižamo,
ker t'k[F^#]r't s'm karirasto pl[F]avo.

Neum'n si se rodil
in neum'n boš umrl,
tavhej, tavhej še n'prej pr'jatu,
in teh besed ne boš podpru.

[B]So sence t[A]emnih in svetlih stv[G^#]ari
vedno en[G]ake?
[B]Ne! To, bila je tv[A]oja zmota.
Ko ne boš več barvno sl[G^#]ep,
spoznal boš pr[G]ave junake.

[A]Nimam ponosa, da bi r[G]eku,
[A]da slabo mi je od seksa
in odš[F]u, k'r odš[G]u smehljaje n[A]aprej.
in odš[F]u, k'r odš[G]u nevede prot' pekl[A]u.

Naj ljubezen je bila v dvoje,
zdej pa nisem več siguren,
cesta, hiša, starši, kamen, avto
 in stare peči.

Noč izgublja svojo moč,
včasih odprav'mo to sistemsko napako.
Najraj' imam plišaste medvede,
ko se zbudim, so vedno tu.

[A]Mladost ni več t[G]isto,
[F^#]kar je včasih bil[F]a.[A]Vsak dan b[G]olj siv[F^# F]i.
[A]In prihaja pl[G]ug, d[F^#]a nas v r[F]azor spremeni.
In vetra ni in n[A]i.

[E]Če kje je vzrok za m[A]oj obstoj, 
[H]potem t[A]o si ti.
[E]Če ti si nagrada za moj v[A]ečni boj, 
potem bom zm[E]agal.

Če kje je kdo, ki me lahko umiri, 
potem to si ti.
Če rab'l kje preži, da me usmrti, 
bom z'n'l'šč živel.

[C^#m]Ti si moj d[H]an,
še več, [A]ti si moj t[E]emni čas dneva,
[C^#m]in če s'm ti zn[H]an,
[A]potem se ti vs[E]e le dozdeva.

[H]Ti si ta, ki na mesto m[C^#m]ene živi,
[E]z mojim privolj[G^#m]enjem seveda,
[C^#m]sej ne znam r[H]eči ne
[A]nekomu, ki tok' d[E]obr' izgleda.

[A]First you came in heaven[G D A],
then they become a hell[G D A],
you did not know where go to[G D A],
now you kn[G]ow now you kn[D]ow that w[A]ell.

I was hell and heaven for you
you arrived decided to stay
I'm an expencive trip to nowhere
two of us together
there simply is no way

[C]I don't kn[G^#]ow wh[G]at [D^#]is the m[B]atter, [C
]but you d[G^#]on't des[G]erve this r[D^#]ainy w[B]eather
[C]I don't kn[G^#]ow if[G]i will [D^#]ever feel b[B]etter[C
]I just kn[G^#]ow th[F]at we can't b[B]e together.

[A]Drink [G]and[D]forget me [A]'cause you're alone now.
[A]drink [G]and[D]forget me [A]'cause you are done now.

You'll wake up in the sunny morning
you'll be fine only your head will hurt
you will say after your head stops burning
"Ma ja, saj on je sam en zapit Prezrt."

[C]Ptica, ki prepeva v moji glavi
[G]in mi pravi, da te ljubim
[Am]in mi pravi, da me ljubiš,
[F]s svojo lajno me že gnjavi.
[F]Jutri zjutraj jo zadavim.

Že dolgo več ti ne verjamem,
ptica ti debeloglava,
roka željna je udarca,
ko jezik je na dnu kozarca.

A vsak večer, ko prideš, draga,
domov, zadeta, vsa pijana.
Še vedno vsakič vso te umijem,
v odejo, toplo te zavijem.

In te velike modre očke,
ki naju gledajo z medvedkom v roki,
lažem jim, ko si vsa pokozlana,
"veš, mamica je spet bolana”.

[F]Tujca, k[Am]akor pes in v[C]olk,
kuhana v i[Em]stem loncu.
[F]Tujca, k[Am]akor grom in m[C]olk,
na i[Em]stem svetu, a vsak na svojem k[F]oncu.[Am]
Vsak na svojem koncu.

Ne mor'm gledat' ti v oči, pa ni me strah,
iz njih žari,preteklost mojih dni.

[B]Bil bi ods[F]ev v ogledalu, [C]lociranem v tv[B]oji duši,
bil bi m[F]avrica na nebu,[D^#]katerega mi [D]Ego ruši.
[G]Ne mor'm v[B]eč!", nagl[F]as zavpijem gr[C]ičem.

“Pirc!" “Kva je?""[G]Daj mi m[B]obitel!"
[F]Ne bova več t[C]ujca[B], še ta trenut'k te pokl[F]ičem!
[B]Že kl[F]ičem.

Več tujca nisva ti in jaz,
spet kuhava se v istem loncu,
in ni naju združil čas,
poklical sem in našla sva se v loncu.
Na istem koncu.

Zdaj s'm odsev v ogledalu,
ki pomikaš ga vedno više,
mavrica na mojem nebu
pa podobo tvojo riše.

Ne mor'm več.Naglas zavpijem gričem.
Pogrešam te.
A ker nisva več tujca, še ta trenutek te pokličem.
Povem ti da rad te imam.

[A]U kuzuc sem ravno t[D]e podajal,
[Hm]ko se je dež usc[C^#m]al,
da to je zadnjič neved[F^#m]oč
s teb[Hm]oj pod njim, [E]prebil sem noč.

Ob petju čričkov sva vzletela,
zaslutil sem takrat,
kar dal je sleherni praded,
Narava mora slej ko prej vzet.

Komaj je teden dni minilo,
kar se je dež uscal.
Kako je s tabo, nevedoč.
Nekje na tujem sanjaš tole noč.

To petje čričkov mi nič več ne štima,
kuzuc več ne stoji,
ti pa tako ne pomniš več.
Po makedamu bos odhajam preč.

Komaj bo leto dni minilo,
spet se bo dež uscal,
sicer bo brez kuzuca maj,
a ti vrnila se boš nazaj.

In petje čričkov mi bo spet štimalo,
vse bo kakor prej.
Še vet'rc bo zavel,
čeprav ne bom ti pod kuzucam pel.

[C^#m]Podrimo ga, podr[F^#m]imo,
ker je gnil in ne b[Hm]o več služil.

[G^#m]Zadel je meni v src[C^#m A]e,
kot lep spomin na t[Hm]e.

[C^#m]Podrimo ga, podr[F^#m]imo,
a v p[Hm]rsih, tiho g[D]a nos[E]imo.