[D]Nekoč u m[Cadd9]estu živel je[G]Adam,[D
]mnogo prij[Cadd9]ateljevje im[G]el
in ko si vprašal:"A si pesnik?"
Ti o svobodi je zapel.

Ko zvečer ni mogel spati,
je u tiho noč odšel.
Sedel ob tihemje potoku,
in sam za sebeje zapel.

[Am]Živela svob[C]oda,
[G]bolje je tle ponoč sedet,[D]kot biti dom[C]a brez sn[G]a
Živela svoboda,
bolje je pivo za piti kot voda.

Ko se zbuduje v gostilni,
sploh ni vedel,da še od včeraj tu sedi.
in ko jih med vratije zagledal,
se je sam nasmehnuin tkole jim povedu.