Ko boš odšla

GMrak se spušča nad rob mesta,
skor popEmolna je tema, "
Ciz njega vodi tud ta cesta
po katDeri si p'ršla.

Luči so se že pogasile,
ni več otrok, ni sna, "
njih noge so se utrudile,
zdej počivajo doma.

Spomn sCe, ko boš odšlDa,
da mi boš dGušo vF^#rnilEma.
Saj vCeš,
da dDal sem ti jo takrGat.D
In ko boš nCame mislilDa,
se odločaj zGase nF^#e za obEma
saj vCeš
jDaz ostal bom mlGad.

Ko boš odšlCa, oDbrni se nazGaj.
Ko boš odšlCa, se šeAmenkrat vprašaj zakDaj.
Ko boš odšlCa, zaDpihaj mi v uhG Emo
in reci s tebCoj mi je bilo lepDo.

Moje misli so te obrnile"
da z menoj nis šla
tvojo vero so skrunile,
zato ostala si doma.

Večkrat si se vprašala,
če je prov, kar delaš zdej, "
spoznala si da si premlada
in da z mano nimaš kej.

Zato si tiho preč odšla, a si na mene mislila
to vem prebral sem ti iz oči.
In solza ti je kaplina, razbila se ob suha tla.
To vem to videli so vsi.

Zdej si odšla, obrnila se nisi nazaj.
Zdej si odšla, vem vprašala si se zakaj.
Zdej si odšla mal mi je hudo,
čeprav, čeprav sem mislil, da mi ne bo.