Zeleni oltar

H_sus2Ko sedem gor na staro skEalo,
H_sus2le kdo je vreden tistih mEisli, "
Aki jih leta prebF^#adalo je trnje
Ain jih obrasel zelEen mah?

In gledam nekam v daljavo,
ki s solzami oči mi osrebri, "
tam oltar zeleni, mi v obraz žari,
srce moje se odpre,
časti boga – naravo.

ETopel veter mi olG^#ajša dušo,
Aodpre srce, mi nC^#apove, "
Eda tu, kjer mG^#ah se širi,
C^#tu počivH_sus2alo moje bAo teloH_sus2.

EA do takrat, ko ga več ne bo,
moj oltar, bo moj vir sreče."
Do dneva, ki se bliža,
srce moje bo častilo to zeleno.

Čista, srečna – tu mi bo lepo,
koder seglo bo oko, bo živo, "
Življenje mi raztisočilo bo telo,
ga spet oživelo v mah.

Življenje to raztisočilo bo telo,
ga spet oživelo v mah!