Te sanje so pozabljene

[Am]Tisto tle so trob[C]entice,
m[G]ale rum[Am]ene rožice.
[Am]Trgal eno s[C]'m za te,
v[G]anjo zatrob[Am]il tvoje ime,
[C]da nikdar n[G]ebi pozab[Am]ila me.
Čepr[C]av ti poz[G]abiš sk[Am]oraj vse.

S tabo gledal bi v nebo,
doživel vse, kar je lepo.
Zaklad rumeni bi prodal
in vsem bi za pijačo dal.
Da, knjigo tvojih skritih misli bi bral,
če bi le smel, o bog in če bi znal.

[G]Te sanje so poz[C]abljene,
T[Em]e maske zdej odkr[Am]ite
[G]Te oči so m[C]anj zas[Em]anjane
v meglo so zavite
zd[Em]ej u m[Am]eglo so zav[Em]ite.

Vedno mislil sem tako,
če maš prjatle vse uredu bo.
Dons pa me prjatu zapusti,
al on je kriv ali si kriva ti.
Res je gluha, moj sodnik ne spi,
če kažeš name, pa zaprem oči.

Sem prepričal sebe, sem prepričal svet,
da brez tebe sploh ne znam živet.
Zdej verjamem to tako zelo,
da mi srce ne tovče več močno,
ker pol moči gre le za pravljico.
On zdi se drug in ti razmisl to.

[G]Ne more sonce ves č[F]as svetit ti v oči
in ne m[G]oreš umaknt,
čakat, da n[F]ekej se zgodi
[Dm F C]ampak to pač si. [F]