Metuljev gambit

Med "klemAmeenom", kar sem bHmil,
in "KlemAmenom", kar sem dHmanes,
Amzeva prepad ogrHmomen,
skoz' njAih oči strašljHiv,
a v mojem sArcu skromen.

Čezenj vodi enosmerna,
dvopasovna avtocesta;
gradili niso je žerjavi,
ne velike, hladne hruške
in ne buldožerji rjavi.
Načrtoval je ni konstruktor,
velečasten beli genij,
uničeval ne bo je kritik,
v konvoju medijev politik,
hlastač najvišjih premij.

NCačrtoval sem sGam jo ure,
dneve, mAmesece, ...oh - lGeta!
CNevideč na drGugo stran,
iz zlobe dobrodAmejnega obGeta,
Fpriklenjen tja, željan drugCam,
sem res naGčrtoval jo sam?

NačrtovCal sem res jo sGam...

A gradEmil jo je metuljček mali,
belih krilc, konic oranžnih.
Plešóč v zeleni travi,
razganjan od ljubezni,
se vsak večer ustavi,
da zjutraj spet na nov polet,
na nov polet nad skalnat svet
iste celine se odpravi.

Med "klemenom", kar sem danes,
in "Klemenom", kar bom jutri,
vem, je nov prepad.

A v prsih mi obeta
želja novega razcveta
in veselí obraz spoznanje,
da vsak prepad in pora,
vsak zev in porica,
bo preletljiv za te, metuljček.
metuljček svita, Zorica.