Dol do Kokre (4:39)
glasba in besedilo: Martin Bolka
Najrajš užg[Em]al bi me kot dec vs[D]ak,b[Am]olš to, kot pa zaj[C]okat.
Ne sme se v[Em]id't mehko src[D]e, kar je v okl[Am]epu, se vid't ne sm[C]e.
Sva šla doldol do Kokre.Dol do Kokre sva šla oba
Liter v torbi pa še enga zame,solze ostanejo zate.
[C]Ta ljub[G]ezen,tako č[C]ista, tega ne pust[G]i.
A naj ostane od tega sam' zimska zgodba,prezgodnji roži jo govori umirajoči snežak.
Al od strahu bo pič'la čebela,pa čeprav pri tem sama umre.
Pejta dol do Kokrev jasni noči ni laži.
Ne zjutraj na belem papirju,v temi se vidi modra kri.